V začetku leta je sirski begunec Tareq Alaows, ki je pribežal v Nemčijo, napovedal svojo kandidaturo za poslanca naslednjega bundestaga. Nekaj mesecev pozneje je zaradi groženj s smrtjo, ki jih je prejemal preko spletnih družbenih omrežij, svojo kandidaturo umaknil. Begunska skupnost v Nemčiji je tako ostala brez svojega kandidata za poslanca. A ne za dolgo. Dva dni je Shoan Vaisi po Alaowsovem odstopu namreč premišljeval, ali bi stopil po njegovih stopinjah in se podal v tekmo za poslansko mesto. Enaintridesetletni Kurd, ki je pred desetimi leti pobegnil iz Irana in v Nemčiji našel novo domovino, se je slednjič odločil, da se za levo stranko Die Linke poda v volilno kampanjo. Nekdanji iranski rokoborec je v svoji prejšnji domovini organiziral kurdske aktivnosti in se zavzemal za pravice žensk. Leta 2011 se je odločil zbežati, potem ko so številni njegovi prijatelji pristali za zapahi in je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bi oblasti aretirale tudi njega. S svo
Sajed Sadat je v administraciji nekdanjega predsednika Afganistana Ašrafa Ganija dve leti vodil resor za telekomunikacije. Pred tremi leti je vrgel puško v koruzo, in sicer zaradi korupcije v afganistanski vladi. Kot pravi, so med ožjim predsednikovim krogom in njim nastajala nesoglasja glede smotrnosti porabe denarja. Sprva je strokovnjak, ki je zaključil študij komunikacij in elektronskega inženiringa na Univerzi v Oxfordu, poskušal najti službo v afganistanskem telekomunikacijskem sektorju, toda ko se je varnostna situacija leta 2018 začela slabšati, se je kot imetnik dvojnega britansko-afganistanskega državljanstva odločil preseliti v Veliko Britanijo. A na Otoku ni ostal dolgo. Še preden so povsem začeli veljati brexitski ukrepi, se je preselil v Nemčijo, kjer je upal na boljše možnosti pri iskanju zaposlitve. A se želja po boljšem življenju in zaposlitvi v tamkajšnjem telekomunikacijskem sektorju kar nekaj časa ni uresničila. Jezik je bil zanj največja
Če smo pretekli teden na tem mestu predstavili nekaj časnikarskih zapisov o velikem slovenskem jezikoslovcu Jerneju Kopitarju, ki je večji del življenja posvetil razvoju pisne slovenščine, s kakršno bi se Slovenci v javnem življenju še bolj potrdili in utrdili kot narod, bomo tokrat pogledali, kaj se je v Avstro-Ogrski s slovenščino dogajalo v letih po Kopitarjevi smrti. Kot je mogoče razbrati iz nekaterih člankov s konca 19. in začetka 20. stoletja, nič kaj spodbudnega. Čeprav je bilo v tej dualistično urejeni monarhiji v temeljnem državnem zakonu z dne 21. decembra 1867 v delu, ki govori o splošnih pravicah državljanov, črno na belem zapisano, da se državljanom zagotavljajo enake pravice in svoboščine, kar naj bi pomenilo, da so pred zakonom vsi državljani enaki, je to določilo v praksi izzvenelo v zgolj platonsko, kot je leta 1912 zapisal neki člankar časnika Slovenski narod in omenjena zakonska zagotovila označil za laž. Zaradi številnih podzako
Na spletnih straneh je zakrožila lista najdražjih objektov na svetu. Kakšnih 30 jih seže čez milijardo in prav zanimivo je prebirati, na kakšen način države ali narodi zapravljajo denar. Najdražji objekt je mošeja v Meki, v Savdski Arabiji, za katero so zapravili 100 milijard dolarjev, torej kakšnih 90 milijard evrov. In če gre denar v tistih krajih za izkazovanje ljubezni do boga, so recimo v Franciji vložili 25 milijard v orjaški raziskovalni center. Slovaki in Finci gradijo drage jedrske elektrarne, Singapurci turistično-trgovinske centre, Španci in Angleži stadione, Slovenci zastarele termoelektrarne, Švedi, po drugi strani, pa so svoje milijarde investirali v eno največjih bolnišnic na svetu. V naši današnji razvrstitvi smo upoštevali le evropske projekte in lahko smo kar malce ponosni, da je med najdražjimi tudi slovenski projekt – konec koncev se Slovenci redko uvrstimo med deset najboljših v Evropi. Je pa seveda tudi res, da kritiki našega milijardn
Kot pravnika, ki se pri svojem strokovnem delu vsakodnevno soočava s kršitvami ustavnih, delavskih in socialnih pravic, se v času tako imenovane koronske krize dnevno soočava z izjemnim številom grobih posegov v temeljne človekove in ustavne pravice ter svoboščine državljanov in državljank, delavk in delavcev, potrošnic in potrošnikov, otrok in mladine, študentov in študentk, upokojencev in upokojenk, starostnikov…, ki jih povzroča pogojevanje in izsiljevanje ljudi s pravilom PCT (prebolevniki, cepljeni, testirani).