Kasno sinoć izraelski vojni zrakoplovi izveli su niz napada na prostoru Pojasa Gaze eskalirajući napetu situaciju od ranije kada je u razmjeni vatre na granici teže ranjen izraelski vojnik. S druge strane ozlijeđeno je preko 40 Palestinaca, a dvoje ih je u kritičnom stanju.
Angleško podjetje Skytrax že od leta 1999 ocenjuje in razvršča najboljše letalske družbe ter najboljša letališča na svetu. Prvič je zmagalo letališče v Amsterdamu, potem pa se je začelo obdobje azijskih letališč, ki še kar traja. Enajstkrat so v tem času na prvo mesto uvrstili letališče Changi v Singapurju, osemkrat je bilo prvo letališče v Hongkongu. Letos je presenetilo letališče v Dohi, ki je bilo sicer ob zadnjem ocenjevanju tretje. Mimogrede, ocenjevalci se med svojimi obiski lotijo vsega: prijaznosti osebja, tehnološke naprednosti, čistoče, lokalov, bližine mesta, covidnih ukrepov na letališču… Ob deseterici, ki so jo izbirali s pomočjo strokovnjakov in potnikov med julijem in avgustom, so objavili tudi stoterico najboljših, med katerimi ni ne našega ne nam najbližjih letališč, še najbližje nam je dunajsko na 23. mestu, milanska Malpensa je na 78. mestu. Tisti, ki imajo dober spomin, se bodo spomnili, da so pred osmimi leti na naših straneh
Lani je svet doletela pandemija covida, pravkar se nam je zgodil še Afganistan. Koliko »črnih labodov«, teh komajda verjetnih dogodkov, ki spreminjajo svet, lahko prenese človeštvo v tako kratkem času? Svetovni politiki, njihovi generali in obveščevalci so zmedeni onemeli. Ne sebi ne drugim ne znajo pojasniti, kaj se je zgodilo, kaj se dogaja in kaj je pred nami. Analitiki, ti pametni generali po bitki, hitijo s pojasnili. Morda je še najbolj na mestu cinična ocena nekdanjega ameriškega šefa Cie in obrambnega sekretarja Roberta Gatesa, da se Amerika tradicionalno pripravlja na napačne vojne z napačnimi silami in strategijo ter jih zato – tradicionalno izgublja.
S Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so me povabili, da bi kot zunanji predavatelj honorarno sodeloval pri izvedbi predmeta Sociologija vednosti in znanosti. Čeprav bi bil za takšno delo menda zelo slabo plačan, sem ponudbo z veseljem sprejel, saj se s proučevanjem vloge znanosti v družbi že vrsto let dokaj intenzivno ukvarjam. Pripravljanje predavanj bi navezal na pisanje knjige o najrazličnejših izzivih, s katerimi se trenutno srečuje znanost pri nas in v svetu.
Večina osnovnošolcev tiste generacije Slovenk in Slovencev, za katere danes pravimo, da so v zrelih letih, je za našega velikega jezikoslovca Jerneja Kopitarja prvič slišala preko Prešernovega soneta Apel in čevljar, ki se konča s stavkom: »Le čevlje sodi naj kopitar.« Ker Kopitar kot cesarjev cenzor slovanskega in novogrškega tiska z našim največjim pesnikom dostikrat ni bil ravno »na isti valovni dolžini«, si ga je Prešeren v tem sonetu pač po svoje privoščil in mu v očeh omenjenih šolarjev zaradi zelo negativnega prizvoka naredil veliko krivico. V Repnjah pri Vodicah rojen jezikoslovec ima namreč velike zasluge za uveljavitev slovenščine kot priznanega slovanskega in evropskega jezika. Pri vsega 28 letih je izdal Slovnico slovanskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ki je tedaj veljala za eno najboljših evropskih znanstvenih del na jezikovnem področju. Na Dunaju je navezal stike z jezikoslovci nekaterih drugih dežel in se