Čas branja: Delite Samopreskrba je zlasti v času epidemije novega koronavirusa vsepovsod postala nova mantra. Samoumevno postaja, da je hrana pridelana čim bolj trajnostno in da je nujno spodbujati razvoj lokalnih pridelovalcev. Ker so potrošniki vse bolj ozaveščeni in povprašujejo po domači, sveži, lokalno pridelani hrani, je usmeritev trgovcev logična: pripeljati na svoje police čim več sveže, kakovostne lokalne hrane.
Pri samopreskrbi smo Slovenci najbolj »kratki« pri sadju in zelenjavi. Po podatkih Sursa je bila stopnja samopreskrbe pri sadju v letu 2020 le 36-odstotna (višja, 49-odstotna, je bila samopreskrba s svežim sadjem), pri zelenjavi pa 48-odstotna. Zlasti domača pridelava sadja iz leta v leto močno niha – nanjo vplivajo predvsem vremenske razmere –, uvoz pa iz leta v leto narašča. Veliko preskromna glede na potrebe slovenskih potrošnikov je bila tudi domača pridelava krompirja in medu. Manjšo