Podoba Lenarta s staro trško vago
Arhiv Knjižnice Lenart
26.06.2021, 04.00
Sedemnajstega junija je minilo natanko 825 let od prve omembe Lenarta v pisnih zgodovinskih virih, in to v buli, ki jo je 17. junija 1196 izdal papež Celestin III. za šentpavelskega opata Ulrika in njegove sobrate. V omenjeni buli se papež sklicuje na svoje predhodnike in z njo menihom potrjuje vrsto posesti, med njimi nekatere v Slovenskih goricah - pri sv. Lenartu (apud Sanctum Leonardum). Sicer pa segajo zametki Lenarta v bližnjo Radehovo, ki se omenja že leta 1115. Zaradi ugodnejše lege in izvira pitne vode pa so se ljudje kmalu raje naseljevali pri šentpavelski pristavi (praedium) pri cerkvi sv. Lenarta. Po njej je kraj tudi dobil ime. Prvotno je bil Lenart v lasti Spanheimov (to so bili bogati fevdalni gospodje in koroški vojvode), že leta 1196 pa je bil v lasti šentpavelskega samostana v Labotski dolini na Koroškem.