comparemela.com

Latest Breaking News On - Tons stojko - Page 3 : comparemela.com

»Razlogov za protest je veliko, vsak dan se porodi nov«

»Razlogov za protest je veliko, vsak dan se porodi nov« Tone Stojko, fotograf, v obsežnem pogovoru za posebno poletno številko MLADINA INTERVJU o svobodi, protestih in nastanku nekaterih njegovih znanih fotografij, recimo tiste iz leta 1988 ob aretaciji Janeza Janše, pripoveduje pa tudi zgodbo o tem, kako je slikal Alfreda Hitchcocka in Johna Lennona © Borut Krajnc Tone Stojko je kronist slovenske pomladi, osamosvajanja, boja za svobodo. Je tudi kronist protestov, ki so se zadnja desetletja zgodili v Sloveniji, kronist ljudi, njihove želje po večji pravičnosti in svobodi. Kjer je protest, je tudi on, kjer se dogaja revolucija, prav tako, med ljudmi, z njimi, skupaj z njihovimi željami in upi. O vsem tem poroča knjiga, zlata monografija Naša jeza je brezmejna: demonstracije 1968–2020, ki je s sodelovanjem Muzeja novejše zgodovine izšla pri Mladinski knjigi. Kako povedno: knjiga se začne z daljnimi protesti študentov, ki so se upirali še v socialističnem sistem

»Če je oblast pravična in dela v dobro ljudi, ji bodo ljudje sledili, sicer pač ne«

»Če je oblast pravična in dela v dobro ljudi, ji bodo ljudje sledili, sicer pač ne« Za posebno poletno številko MLADINA INTERVJU je spregovorila tudi Renata Salecl, filozofinja, ki pravi, da svet lahko vidimo v grobih obrisih – skozi velike konflikte, ekscese, kričanja in tragedije, ali pa smo pozorni na njegove nianse Renata Salecl © Borut Krajnc Tako na življenje gleda Renata Salecl, filozofinja ali psihoanalitičarka po specializaciji, v pogovoru za posebno poletno številko MLADINA INTERVJU. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je dejansko tako očitno, da ga skorajda ne vidimo. Da, imamo epidemijo, ki je tudi njo zadnje leto zaposlovala. Ampak zakaj v času, ko se je mogoče res o vsem informirat, ko so kvalitetne informacije na dosegu tipkovnice, zakaj ravno sedaj vse več ljudi – celo držav – raje izbere nevednost? Zakaj si raje lažemo, zanikamo, si delamo utvare? To je nek takšen detajl, tudi fenomen nove sorte.

Dan slovenske zmage

Dan slovenske zmage Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev. 0,04 Po nekaj dnevih ofenzive jugoslovanske vojske se je v osamosvojitveni vojni razmerje moči na bojiščih začelo obračati v korist Slovenije. Na fotografiji: veseli pripadniki slovenske Teritorialne obrambe 6. julija 1991, ko je Slovenija že zmagovala v vojni. Foto: Guliverimage Pred 30 leti je jugoslovansko zvezno predsedstvo sklenilo, da se enote Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v treh mesecih umaknejo iz Slovenije. To je bila dokončna slovenska zmaga nad jugoslovansko vojsko. Slovenske sile (teritorialci in policisti) so leta 1991 v junijsko-julijski desetdnevni osamosvojitveni vojni spravile enote JLA v Sloveniji na kolena. Jugoslovanske oklepne kolone so bile razbite ali blokirane, vse mejne stražnice JLA na slovenskem ozemlju so padle v slovenske r

Golobič: »Upajmo, da se bodo nove generacije izognile pastem, v katere smo padli mi«

Golobič: »Upajmo, da se bodo nove generacije izognile pastem, v katere smo padli mi« Za posebno poletno številko MLADINA INTERVJU je (po daljšem premisleku, saj ne daje veliko intervjujev) spregovoril tudi Gregor Golobič, nekdanji politik in filozof Gregor Golobič © Uroš Abram Nekdanji generalni sekretar LDS in predsednik stranke Zares, tudi minister v Pahorjevi vladi, ne daje veliko intervjujev. Za Mladino je spregovoril po daljšem premisleku. Pravi, da v politiko ni več aktivno vmešan, a ne more nehati razmišljati politično, ne more nehati razmišljati o tem, kaj se dogaja z našo družbo. Gregor Golobič, človek, ki naj bi stal za vsem, kar se dogaja v slovenski politiki, če ni tako, pa je to le dokaz več, da ima v rokah vse, se demonizacije naveličano otepa.

»Svoboda govora po eni strani izenačuje besede sovraštva z besedami ljubezni«

»Svoboda govora po eni strani izenačuje besede sovraštva z besedami ljubezni« V posebni številki MLADINA INTERVJU tudi obsežen pogovor z Mitjo Velikonjo, profesorjem kulturoloških študij, o družbenih pojavih, ki na ravni vsakdanjega življenja gradijo našo eksistenco Mitja Velikonja © Uroš Abram Mitja Velikonja pojem politike razume »veliko širše, kot se danes zdravorazumsko reducira na zgolj strankarstvo, na »ta leve« in »ta desne««. Pravi, da so »politika vsi odnosi med skupinami ljudi, ki so na različnih položajih družbene moči«. V intervjuju za Mladino je zato beseda med drugim tekla o »temah preučevanja, ki imajo poleg znanstvenega pogosto tudi emancipatorni element, saj afirmirajo pomembnost vsega doslej spregledanega in vseh doslej spregledanih«.

© 2025 Vimarsana

vimarsana © 2020. All Rights Reserved.