Leta 1913 si je zamislil prepoznavni simbol s petimi krogi.
25.07.2021, 04.40
Pierre de Coubertin, oče sodobnih olimpijskih iger, je imel precej romantizirane predstave, a olimpijsko gibanje je preživelo vse težave, tudi dve svetovni vojni in pandemijo.
Zvečer 23. junija 1894, ob koncu osmega, zadnjega dneva mednarodnega olimpijskega kongresa v Parizu, je baron Pierre de Coubertin svojim kolegom izrekel zgovorno zdravico: Dvignem kozarec na olimpijsko idejo, ki je kot mogočen sončni žarek prebila meglice vekov in se vrnila, da bi prag dvajsetega stoletja osvetlila s sanjami o veselem upanju.
Tiste noči je takrat 31-letni baron sprožil revolucijo v sodobnem športu. Uspelo mu je obuditi legendarni starodavni ritual, ki ga je človeštvo pozabilo za več kot 15 stoletij. Zadnje grške olimpijske igre so bile namreč izvedene leta 394. Tistega večera pa so na pariški Sorboni sklenili, da bodo dve leti kasneje (1896) organizirane prve olimpijske igre moderne dobe, in si