comparemela.com

Latest Breaking News On - Goran vojnovic - Page 6 : comparemela.com

BereMMo: Velemojstri

Objavljeno: sobota, 17. Julij, 2021 Simona Kruhar Gaberšček Glavna urednica Marketing magazina Zgodbe, ki jih pišejo, se vas dotaknejo: če ne z razmišljanjem o usodi našega planeta in družbe, kjer se rojeva umetna inteligenca s svojimi dobrimi in slabimi platmi, pa s privlačnimi in napetimi pripovedmi, v katerih se zlahka vživite v kožo glavnih junakov. James Lovelock - Novacen UMco, 2021 James Lovelock, ki bo letošnjega julija dopolnil že 102 leti, velja za enega od največjih mislecev našega časa. Britanski naravoslovec, okoljevarstvenik, izumitelj, publicist in futurist je bil med drugim sodelavec britanske obveščevalne službe in ameriške vesoljske agencije NASA, za kateri je izumil številne napredne naprave. Najbolj znan pa je po svoji hipotezi o Gaji, po kateri so Zemlja in vsa živa bitja na njej medsebojno povezani in tako lahko celotni planet razumemo kot

»Svoboda govora po eni strani izenačuje besede sovraštva z besedami ljubezni«

»Svoboda govora po eni strani izenačuje besede sovraštva z besedami ljubezni« V posebni številki MLADINA INTERVJU tudi obsežen pogovor z Mitjo Velikonjo, profesorjem kulturoloških študij, o družbenih pojavih, ki na ravni vsakdanjega življenja gradijo našo eksistenco Mitja Velikonja © Uroš Abram Mitja Velikonja pojem politike razume »veliko širše, kot se danes zdravorazumsko reducira na zgolj strankarstvo, na »ta leve« in »ta desne««. Pravi, da so »politika vsi odnosi med skupinami ljudi, ki so na različnih položajih družbene moči«. V intervjuju za Mladino je zato beseda med drugim tekla o »temah preučevanja, ki imajo poleg znanstvenega pogosto tudi emancipatorni element, saj afirmirajo pomembnost vsega doslej spregledanega in vseh doslej spregledanih«.

»Dokler bo Dimitrij Rupel na čelu JAK, me ne zanima sodelovanje«

»Dokler bo Dimitrij Rupel na čelu JAK, me ne zanima sodelovanje« V posebni številki MLADINA INTERVJU tudi pogovor s pisateljem, režiserjem in kolumnistom Dnevnika, ki ga je leta 2008 prvenec Čefurji raus! izstrelil med zvezdniške slovenske avtorje Goran Vojnović © Uroš Abram Tematiko posledic razpada Jugoslavije je pisatelj Goran Vojnović obdelal v dveh romanih, Jugoslavija, moja dežela in Figa – oba sta tako kot prvenec prejela nagrado za najboljši slovenski roman in bila postavljena na gledališki oder. A Vojnovića ne zaposlujejo le »jugo fantazme«, kot mu radi očitajo politiki z desnega pola; opozoriti velja na njegove kolumne z osvobajajočo iskrenostjo, značilno za ljudi, ki so pomirjeni s sabo. V njih je skozi leta obravnaval najrazličnejše teme, od rušenja Roga do cepljenja in novega vodstva Javne agencije za knjigo – nekaj smo jih načeli tudi v intervjuju za posebno številko Mladine, v katerem je Vojnović med drugim spregovoril o stanovanjski

Goran Vojnović: Obrisi družbe

Goran Vojnović: Obrisi družbe Če samo malo pretiravam, lahko rečem, da smo bili v Sloveniji ljudje preteklih 30 let politično povsem zbegani in da večino časa nismo prav dobro vedeli, kdo smo, kaj smo in za kaj smo. Sledili smo modrim očem, sledili smo veteranom partizanskih in domobranskih veselic, sledili smo klovnom in gostilniškim ropotačem, sledili smo dobrim malim ljudem, za katere se nam je zdelo, da nočejo, ne znajo in ne zmorejo krasti, sledili smo utelešenjem lastnih frustracij, sledili smo celo Borutu Pahorju. Goran Vojnović 9. julij 2021 7:00 Predviden čas branja: 5 min

Identitetne sloje lupi kot čebulo in se sprašuje, če je človek sploh lahko zares svoboden

Identitetne sloje lupi kot čebulo in se sprašuje, če je človek sploh lahko zares svoboden V posebni številki MLADINA INTERVJU tudi obsežen pogovor s Kuklo, eno od najvidnejših režiserk mlajše generacije  »V okolju, ki je najbolj mizogeno, homofobno in transfobno, obstaja pojav nekakšne transrodnosti. Sistem je rodil prav to, proti čemur se tako bori«, pravi Kukla, znana tudi kot Katarina Rešek, ko razlaga o pojavu virdžin, ki jih je v filmu Sestre postavila v sodoben kontekst. Kukla verjame, da s svojo resnico pomaga krhati patriarhat, za katerega meni, da »je danes najbolj prisoten v dejstvu, da ženske nase še vedno gledamo skozi moško oko«, a optimistično dodaja, da »je zdaj končno nastopilo obdobje, ko smo pričele izkopavati »žensko oko«, ki je zakopano nekje v globinah«.

© 2024 Vimarsana

vimarsana © 2020. All Rights Reserved.