Fotografije
Odgovor je preprost. Zato, ker so se v desetletju po drugi svetovni vojni mesta izpraznila, dvesto do tristo tisoč italijansko govorečih prebivalcev pa se je izselilo v Italijo in od tam po vsem svetu. Knjiga skozi zgodbe ljudi, ki so ostali in ki so se priselili, pripoveduje o tem, zakaj imamo v Piranu pozimi občutek, da tam nihče ne živi, poleti pa ne vemo, kam stopiti, da ne bi pohodili koga, ki se sonči. Avtorica je profesorica antropologije na Univerzi na Primorskem. Med drugim je ustvarila Mitski park v Rodiku, pisala o marginaliziranih skupinah v slovenskih urbanih okoljih, naši ljubezni do junakov in antropologiji spominov. Zelo rada raziskuje teme, pri katerih se ljudje delajo, da so nanje pozabili.