Pred dvema tednoma je v veljavo stopil vladni odlok, po katerem pogoj PCT potrebujemo tako rekoč povsod. Čeprav gre predvsem za politično odločitev, se v praksi kaže, da njeno breme velikokrat nosijo predvsem tisti, ki s sprejemanjem ukrepov nimajo nič. Govorili smo z Ano, receptorko v zdravstvenem domu, varnostnikom Rokom, prodajalko na bencinskem servisu Ines in natakarico Anjo. Povedo podobno: ljudje večinoma razumejo, da je preverjanje pogoja pač postalo ena od njihovih delovnih nalog, vsak dan pa se najde vsaj eden, ki vso jezo in gnev strese nanje – in delo v takšnih razmerah je včasih že na meji znosnega.